29.06.2007 | avtor: dr. filomena
Je še kdo opazil političnega agitatorja ups, komentatorja, ki je dobil svoje mesto pri poročilih na nacionalnem radiu? Kdo je to? Vsako jutro mi okrog 7.15 na valu 202 pokvari prebavo pravkar zaužitega zajtrka. Tema je vsak dan približno enaka, ampak bolj kot same besede, s katerimi izraža svoje stališče, mi živec razmrcvari ton, v katerem govori. Hh?
27.06.2007 | avtor: dr. filomena
Evo, pa sem bila pofočkana še jaz. Včeraj ni zneslo, ker sem bila na zanimivi predstavitvi knjige dr. Karmen Šterk: SERIJSKI MORILEC. Normalen psihopat patološke matere. Ampak evo, po bubašvabinem naročilu nadaljujem s serijskim popisom sedmerih naključnih dejstev o blogerjih.
1. V osnovni šoli sem pri športni vzgoji raje zunaj igrala nogomet s fanti, kot se v telovadnici raztegovala s puncami. Moja specialiteta je bila obramba. Zaničevala sem barbike in karkoli v roza barvi. Bila sem edina punca pri tehničnem krožku in uživala v rezbarjenju, izdelavi zmajev itd.
2. Do dveh let nazaj nisem pila kave, alkohola, nosila kril ali visokih pet. Potem sem priredila rojstnodnevni koktejl žur, ki je presegel vsa pričakovanja in približno od takrat ne drži nič več od naštetega. Celo prej prezirana roza barva je našla mesto med oblačili (prva ostaja rdeča). In oblekice so zakon! Aja, edino kava ni več aktualna. Pravi čaj mi bolj sede.
3. Zanima me skoraj vse, zato nekako vedno počnem preveč stvari naenkrat. Na primer dve službi, faks in par hobijev. Posledično sem včasih nevzdržno tečna. Je pa res, da mi nikoli, ampak res nikoli ni dolgčas.
4. Imam hud odpor do vojske. Ne razumem, kdo si lahko želi imeti službo, katere cilj se je naučiti, kako se pobija ljudi. Če tega ne bi hotel nihče, ne bi bilo vojn ane. Z največjim veseljem bi prepovedala prodajo vseh otroških igračk v obliki orožja. Že vrsto let je vse, kar si iskreno zaželim za novo leto, da bi bil na svetu mir. In to ne da bi kandidirala za kakršno koli misico.
5. Moj prvi računalnik je bil ZX Spectrum +, ki sem ga dobila za mislim da 8. rojstni dan. Od takrat sem hooked. Online sem že 12 let. Tretji dan po prvem priklopu na net sem imela svoj prvi HP, v htmlju from skreč. Internet me je popolnoma fasciniral. Toliko informacij in toliko ljudi na doseku klika.
6. Rada imam ljudi in uživam v pogovorih. Prepričana sem, da se lahko česa novega naučim od čisto vsakogar, ki ga spoznam. Malenkost s tem v povezavi se zelo rada učim tujih jezikov in veliko potujem. V lastni režiji, nikoli z agencijami. Moja mikrica ali avion/rentakar, pa ajd gremo!
7. Moja krvna skupina je B+. Daj kri tudi ti!
Z največjim veseljem bi predala štafeto, ampak sem tukaj precej sveža in se bojim, da so vse blogerje, katerih prebliske z užitkom prebiram, za svoje žrtve že izbrali drugi.
EDIT 29/6/07
V strahu, da me ne bi doletelo sedem let nesreče v ljubezni, bornega kmetijskega pridelka, nesposobne vlade itd., vseeno predajam štafeto… Prosim, nadaljujte s po sedmimi dejstvi o sebi ali svojih alteregih:
25.06.2007 | avtor: dr. filomena
Pa je le uspelo v blog vključiti še Jonasov video posnetek! Sicer je prastar iz l. 2004, ampak morda bo zdaj kaj volje za sveže in boljše posnetke.
Počasi se spravim napisat kaj o tem, kako smo včeraj pripravljali orehovo žganje…
17.06.2007 | avtor: dr. filomena
Po izkušnji izpred tedna dni (glej “Bohinjske kvarte” v tem blogu) se ob sporočilih o nesrečah v gorah vsakič znova zavem, da sem imela srečo. Še enkrat hvala gorskim reševalcem, da so nam na voljo, kadar jih potrebujemo.
Fotke iz Bohinja pa so zdaj tu:
http://www.planika.us/2007/06/bohinj-experience.html
9.05.2007 | avtor: dr. filomena
Ne vem, kdo jih je sestavil, so pa genialni. Do mene so prišli po elektronski pošti. Upam, da z njihovo objavo na tem mestu ne bom kršila kakšega blogovskega pravila, ampak bi jih res rada delila z vami. Kapo dol avtorjem! Obilo užitkov ob branju…
27 nasvetov za boljšo slovenščino
1. Ne pišite preveč pogovorno, k’ to čist sux.
2. Vejice naj, bodo tam kamor sodijo. Obstajajo pa tudi, stavki brez vejic.
3. Velike Začetnice Uporabljajte po Pravopisu.
4. Uporabljajte veznike, kateri so pravilni.
5. Ne pozabite občasno obnoviti pravilno uporabo rodilnika.
6. Ko omenjate dve osebe, uporabljajte dvojino.
7. Popačenke iz drugih jezikov sigurno ne pašejo v lepo slovenščino.
8. Predloga z in s uporabljajte v skladu z pravili.
9. Da nebi kdaj pisali skupaj besed, ki se pišejo narazen ali na sprotno.
10. Če uporabljate tujke, jih uporabljajte akvaduktno.
11. In ne prepogosto začenjati stavka z veznikom ali predlogom. Ker to ni lepo.
12. Pri pisanju pišite tako, da bo to, kar pišete, zapisano za tiste, ki bodo to brali, tako, kot oni pričakujejo; naj jim ne bo nerazumljivo in nejasno, saj tako ne bodo mogli razumeti, kar bi si razumeti želeli. Pišite jasno.
13. Pri pisanju ne uporabljajte vulgarnih izrazov, saj lahko vse zajebajo.
14. Starinske besede so bržčas zanimive in kakopak popestrijo besedilo, vendar v preveliki meri zbog njih besedilo ne zveni dobro nego malone nejasno.
15. Besedilo bo bolj razgibano, če v besedilu uporabljate sopomenke. Tako besedilo je tudi pestrejše.
16. Ne menjavajte časov po nepotrebnem, saj ste s tem, ko boste tako zapisali, naredili veliko slogovno napako.
17. Pridevnike stopnjujemo na dva načina; uporabimo bolj pravilnejšega.
18. Pomnite:za ločilom je vedno presledek,razen če je desnostično.
19. Pred oddajo tekst se enkrat prelgedamo , da izločimo tikparske napake.
20. Če boste uporabljali za prihodnjik pomožni glagol, bo bila vaša tovarišica iz prvega razreda zelo razočarana.
21. Ali res ne gre brez pretirane rabe vprašajev in klicajev!!!!!!!!!?!?!?!
22. Ogibajte se TZO, ker jih večina zavedenih v CRP ne pozna. OK?
23. Če ne veste, kako tvoriti mestnik, poglejte, kaj piše o njemu v pravopisu.
24. Pazite na uporabo povratno svojilnega zaimka v vaših pisnih izdelkih.
25. V prid dobremu stilu doma vedno držite SSKJ, da preverite, zakaj je temu tako.
26. Kar se tiče mašil, pravzaprav priporočamo, da se jih v bistvu izogibate.
27. Če ne želite biti nejasno razumljeni, boste obvezno mogli paziti na razlike med glagoloma hoteti in želeti, pa tudi med moči in morati.
skup spravili: Mojstrovi prevajalci
6.05.2007 | avtor: dr. filomena
Pred nekaj dnevi sem v drugem blogu brala prispevek o zvestih psih in zahrbtnih mačkah, ki se je končal s srce parajočo fotografijo razmrcvarjene ptičice, ki ji je zlobna muca uničila gnezdo. In znova sem se zamislila nad dvojnimi merili, ki jih ljudje vse preradi uporabljamo. Pasti posploševanja in predsodkov so močno zagozdene na vseh poteh, ki jih ubiramo. Nisem si mogla kaj, da ne bi razmišljala o tem, kaj bi tisti, ki so se zgražali nad hudodelstvom kosmate lovke, storili, če bi videli človeka v stiski.
Scena izpred nekaj tednov. Ljubljana. Lepo vreme. Počasi se večeri. Prav prijetno je zunaj posrkati pijačo v dobri družbi. Težko se je izogniti raznim vsiljivežem. Prosijo za denar, na mize tlačijo fotografije z žalostnimi zgodbicami, prodajajo šopke. No, nek starejši gospod pa se je zelo želel pogovarjati z mladimi dekleti. Nič nasilnega, neprijaznega. Pač hotel se je pogovarjati. Dolgo. Bil je v napoto. In glej si ga vraga, slučajno je bil paden po tleh, da mu je kri tekla iz ušesa, ni mogel hoditi in je ob vsakem gibu glasno stokal. V bližnji ogolici je bilo najmanj sto ljudi. Storili so en velik nič. Odvržen na bližnji zidek je obležal kot vreča krompirja, ki je občasno iz sebe spustila milo prošnjo, naj ga že kdo ubije. Poklicala sem rešilca in čakala ob njem. Pridružil se mi je univerzitetni profesor iz tujine. Kasneje še znan slovenski igralec. Še kasneje njegova prav tako znana kolegica. Oba sta gospodu izkazala iskeno sočutje. Po promenadi dva metra stran pa so se valile množice, ki Franceljnu, ki je, preden ga je prežel alkohol, v Zasavju trideset let delal kot rudar, z izjemo mladega kolesarja, ki je ponudil svojo pomoč, niso namenile več kot kakšen firbčen pogled. Ko je le prispelo reševalno vozilo, je bilo predstave konec.
Kakorkoli, ob branju še ene izmed razprav o tem, ali so boljši ljudje psi ali mačke (ne, ne manjka vejica), me je zaneslo v blago moraliziranje in razmišljanje o tem, da bi veljalo začeti pri skrbi za ljudi. Pa da se razumemo, živali imam zelo rada. Svoj dom delim z njimi in ga vedno bom. Ampak ljudje smo pa ljudje, kenede.
Stepping off my soap box, kot bi rekli Angleži.
5.05.2007 | avtor: dr. filomena
Zase si je treba vzeti čas in tako je ena izmed boljših večerij, ki sem jih pred kratkim pripravila za prijatelje, za seboj pustila želodčke, ki so predli od ugodja. Če bi se jim radi pridružili tudi vaši, je tule uporabljena kombinacija.
Za na mizo medtem, ko se kuha: malček dobrega vina in sirčka
Primo: pašta z drobno narezano dimljeno ricotto in mini paradižnički (ne češnjevimi, še manjšimi, tistimi sladkimi s Sicilije) in kaprami. Bazilika ne škodi. Pač skuhaj poljubne testenine, medtem v ponvi na olivnem olju prepraži malo čebule, odstrani čebulo, dodaj sir, narezane paradižničke, kapre in poljubne začimbe ter zadevo razporedi po nerazkuhanih testeninah.
Secondo: mečarica “alla pizzaiola”. Marinada: nasekljaj strok česna, dodaj dve žlički origana, žličko peperončina (ali popra), malo soli in zmešaj s toliko olivnega olja, da nastane ne pretekoča zmes. Marinado razporedi po zrezkih mečarice, pokrij posodo za kakšne pol ure. Potem popeci na močnem ognju na vsaki strani po eno minuto, zalij z belim vinom in pusti, da se na nižji temperaturi kuha cca deset minut. Vmes nekaj velikih paradižnikov narezi na rezine in jih razporedi po zrezkih. Navrzi kapre in razkoščičene, na polovičke narezane črne olive. Postrezi s kozarcem dobrega vina, itak.
Kos sadja ali mala sladica.
Kava.
In to je to. Aha, bistveno: ves čas kuhe, postrežbe in zauživanja hrane se veliko pogovarjaj in maksimalno uživaj v dobri družbi. To je to!
